Stojan Batič

Rojen v Trbovljah, se je po končani 2. svetovni vojni, ki jo je kot mlad fant preživel v
rudniku in nato kot partizan v Kozjanskemu odredu, vpisal v prvo generacijo kiparjev
na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. Študij je končal pri profesorju
Borisu Kalinu in kiparsko specialko pri profesorju Frančišku Smerduju. Ustvaril je
obsežen kiparski opus, ki vključuje javne spomenike in portrete, parkovno plastiko,
prostorske dekorje, plastiko manjšega formata, grafične liste in risbe. Leta 1960 je
prejel Prešernovo nagrado za cikel Rudarji, pozneje pa številna druga priznanja. Leta
2015 mu je bil posthumno podeljen srebrni red za zasluge. Od leta 2017 je v Švicariji
v ljubljanskem Tivoliju postavljen Spominski atelje Stojana Batiča, rekonstrukcija
njegovega nekdanjega ustvarjalnega prostora.