Katarina Rus Krušelj
Curatrice
Testo curatoriale
STOJAN BATIČ, KIPAR IZ TRBOVELJ
Pregledna razstava ob 100. obletnici rojstva
Ime Stojana Batiča je na svojstven način vtisnjeno v spomin in prostor mesta Trbovlje in širše. Ne le zaradi izredno obsežnega kiparskega opusa, ki vključuje javne spomenike po vsej Sloveniji in izven nje, temveč tudi zaradi njegove naklonjenosti rudarski motiviki v estetsko dodelanih skulpturah, v katerih je dosegel svojo najvišjo umetniško raven.
Čeprav je ostal tesno povezan z zasavskim okoljem, je svoje ustvarjalno središče oblikoval v Ljubljani, kjer je po vojni končal študij kiparstva in si ustvaril status samostojnega umetnika, atelje in družino. Na njegovo umetniško pot so pomembno vplivali profesorja Boris Kalin in Frančišek Smerdu, še posebej pa izpopolnjevanje pri Ossipu Zadkinu v Parizu, ki ga je seznanilo z modernističnimi kiparskimi tokovi v umetnosti.
Stojan Batič je bil vedno zavezan figuri, ki jo je preoblikoval in vanjo vnašal izkušnje dolgega umetniškega dozorevanja. V slogovnem razvoju je potoval od realizma do umirjenega modernizma v soglasju z umetniškimi stremljenji svoje generacije v slovenskem kiparstvu. Njegov opus zaznamujejo motivna širina, materialno raziskovanje in izjemna produktivnost. Vsako kiparsko delo je zanj predstavljalo svojevrsten izziv ne glede na monumentalno skulpturo, portret, malo plastiko ali ladijski dekor.
Še zlasti rudarska tematika je v Batičevem opusu dobila posebno, skoraj simbolno razsežnost. V Rudarskem ciklu, ki mu je kipar posvetil eno desetletje in velja za enega prvih celostno obravnavanih likovnih ciklov v slovenskem umetnostnem prostoru, je upodobitev rudarja dvignil nad raven individualne izkušnje in ustvaril prepričljivo pripoved o kolektivni identiteti, ki je bila temelj zasavskega prostora.
Ključne poudarke Batičevega kiparstva predstavlja kiparska razstava Stojan Batič, kipar iz Trbovelj, 100 let, ki jo je leta 2025, ob kiparjevem jubileju, pripravil Zasavski muzej Trbovlje. Pregledna razstava, ki prepleta Batičevo osebno in likovno zgodbo s poudarkom na delih iz muzejske zbirke, predstavlja izbor skulptur od zgodnjega obdobja do male plastike zrelega in poznega obdobja, osrednje mesto pa namenja Rudarskemu ciklu ter pregledu javnih skulptur, ki so zaznamovale zasavski prostor. Razstava bo od 1. oktobra do 20. novembra 2026 gostovala v Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj.
Poleg Batičeve zbirke iz Zasavskega muzeja Trbovlje razstavljena dela prihajajo tudi iz Mestnega muzeja Ljubljana (MGML), MGLC Švicarije, Gorenjskega muzeja Kranj, Galerije Prešernovih nagrajencev Kranj ter iz družinske zapuščine družine Batič. Razstava je obogatena z avdiovizualnim in 3D gradivom, ki so ga prispevali arhiv RTV Slovenija, podjetje 3Dpro in študentje Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pod mentorstvom Borisa Beje. Ob razstavi je izšel tudi katalog avtorjev Borisa Beje in Katarine Rus Krušelj, ki prinaša poglobljeno raziskavo Batičevega javnega in ateljejskega kiparstva s posebnim poudarkom na zasavskem prostoru.
Gostujoča razstava, nastala v soorganizaciji z Galerijo Prešernovih nagrajencev Kranj, poleg predstavitve Prešernovega nagrajenca odpira poseben pogled v kakovostno produkcijo enega najpomembnejših slovenskih kiparjev druge polovice 20. stoletja. Batičeve skulpture niso le klasične upodobitve zasavskega rudarja iz Rudarskega cikla ali tragičnega junaka Ojdipa iz cikla Tragos, temveč ustvarjajo prostor pogleda, skozi katerega vstopamo v spomin, v rudarsko izkušnjo, v zgodovino Zasavja, v zgodbe ljudi in njihove usode ter v umetnikov notranji svet.